DIHANJE NA USTA IN MIOFUNKCIONALNA TERAPIJA – ZAKAJ JE PRAVILNA FUNKCIJA TEMELJ OTROKOVEGA RAZVOJA?

Ste že opazili otroka, ki ima večino časa rahlo odprta usta? Morda ponoči smrči, se zjutraj prebuja utrujen ali ima temne kolobarje pod očmi. Takšni znaki pogosto ostanejo spregledani, saj jih hitro pripišemo navadam ali trenutnim prehladom. V resnici pa dihanje na usta ni le navada – pogosto je znak funkcionalnega neravnovesja v telesu.

Kot logopedinja se pri svojem delu zelo pogosto srečujem prav z otroki, pri katerih je dihanje na usta povezano z težavami pri govoru, požiranju, spanju, motnjami sluha in celo vedenjem.

 

Kaj je dihanje na usta in zakaj sploh nastane?

Naravno in fiziološko dihanje poteka skozi nos. Nos ima pomembno vlogo: zrak čisti, ogreva in vlaži ter omogoča optimalno delovanje dihalnega sistema.

Ko otrok diha skozi usta, to pomeni, da je nekje prišlo do ovire ali neravnovesja. Najpogostejši vzroki so:

  • pogosti prehladi in alergije,
  • povečani mandlji ali žrelnica,
  • dolgotrajna uporaba dude ali stekleničke,
  • oslabljen mišični tonus ustnic in jezika.

Pomembno je poudariti, da dihanje na usta pogosto vztraja tudi takrat, ko primarni vzrok (npr. prehlad) že mine. Telo se navadi na napačen vzorec, ki se brez strokovne podpore sam ne popravi.

 

Zakaj je dihanje na usta problem?

Dihanje na usta vpliva na več področij otrokovega razvoja:

  • razvoj obraza (podolgovat obraz, odprta usta v mirovanju),
  • položaj jezika, ki ni pravilno nameščen ob nebu,
  • govor in izgovorjavo posameznih glasov,
  • spanje, pozornost in koncentracijo,
  • vedenje in učenje.

Ker je vse v telesu povezano, se težave redko pojavljajo posamično – pogosto jih vidimo v kombinaciji.

 

Kako se dihanje na usta kaže v logopedski ambulanti?

Pri otrocih, ki dihajo na usta, logopedi pogosto opažamo značilen skupek funkcionalnih težav:

  1. Sluh in slušna pozornost
  • občasno oslabljen sluh (pogosto zaradi povečane žrelnice ali mandljev),
  • slabša slušna pozornost in sledenje navodilom.
    Otrok sicer sliši, vendar ne vedno jasno, kar vpliva na razvoj govora in jezika.
  1. Jezik – položaj in gibljivost
  • znižan položaj jezika v mirovanju,
  • težave pri dvigu jezika proti nebu,
  • omejena gibljivost pri glasovih /l/, /r/, /c/, /š/, /č/, /ž/.
  • kompenzatorni gibi (premikanje čeljusti namesto jezika).
    Jezik ne opravlja svoje osnovne vloge – stabilizacije, dihanja in artikulacije.
  1. Ustnice in mišični tonus
  • šibke ustnične mišice,
  • odprta usta v mirovanju,
  • težave pri zapiranju ustnic,
  • slabši nadzor sline.
  1. Požiranje in oralne funkcije
  • infantilni (nezreli) vzorec požiranja,
  • potiskanje jezika med zobe,
  • sodelovanje ustnic namesto jezika.

Nepravilen vzorec požiranja dodatno utrjuje dihanje na usta.

  1. Govor in izgovorjava
  • popačena ali netočna izgovorjava glasov,
  • slabša jasnost govora,
  • počasnejša avtomatizacija pravilne izreke.
    Tudi ob klasičnih artikulacijskih vajah napredek pogosto zastaja, če ne naslovimo dihanja.
  1. Vedenje, pozornost in utrujenost
  • utrujenost in zaspanost,
  • nemir, slabša koncentracija,
  • večja razdražljivost.
    Slaba kakovost dihanja in spanja se vedno odraža tudi v vedenju.

 

Kako lahko logoped pomaga?

Logopedska obravnava se začne s celostno oceno otroka:

  • opazujem dihanje v mirovanju in pri aktivnosti,
  • ocenim položaj jezika, ustnic in čeljusti,
  • preverim govor, požiranje in mišični tonus.

Skupaj z družino poiščemo vzrok dihanja na usta. Po potrebi otroka usmerim tudi k drugim strokovnjakom, najpogosteje k zobozdravniku ali ORL specialistu.

V terapijo vključujem miofunkcionalno terapijo, katere cilj je:

  • okrepiti mišice ustno-obraznega področja,
  • vzpostaviti pravilen položaj jezika,
  • postopno preoblikovati dihalne in oralne vzorce.

 

Miofunkcionalna terapija in pripomoček MYOSA

Pri terapiji lahko po potrebi uporabimo tudi pripomoček MYOSA. Pomembno je poudariti: MYOSA ni samostojna terapija, temveč strokovno vodeno orodje, ki podpira proces učenja.

MYOSA:

  • spodbuja nosno dihanje,
  • pomaga preprečevati dihanje skozi usta,
  • aktivira in krepi mišice ust in jezika,
  • otroku olajša učenje pravilnih funkcionalnih vzorcev.

Največjo vrednost ima vedno v kombinaciji z vajami, vodenjem in rednim delom v logopedski terapiji.

MYOSA je del sistema pripomočkov podjetja Myoresearch, pionirja na področju miofunkcionalne terapije in povezovanja dihanja, požiranja ter položaja jezika. Njihovo temeljno vodilo je jasno: pravilna funkcija vodi do pravilne rasti.

MYOSA in MYOBRACE – zakaj je sodelovanje ključno?

MYOSA pripomoček uporabljam kot logopedski miofunkcionalni pripomoček. Za terapijo z MYOBRACE pa otroke usmerjam k zobozdravnici, s katero sodelujeva in skupaj skrbiva za celostno obravnavo.

  • MYOSA: uči funkcijo (dihanje, jezik, ustnice), ne premika zob.
  • MYOBRACE: deluje predvsem na strukturo (rast čeljusti, položaj zob).

Najboljše rezultate dosegamo takrat, ko se funkcija in struktura obravnavata skupaj.

Zaključek

Dihanje na usta ni nepomembna navada, temveč signal, da telo potrebuje podporo. Z zgodnjim prepoznavanjem, strokovno vodeno logopedsko in miofunkcionalno terapijo ter sodelovanjem različnih strokovnjakov lahko otroku pomagamo vzpostaviti temelje za zdrav razvoj, boljše dihanje, jasnejši govor in kakovostnejše življenje.

 

Logopedinja Katja

 

 

Viri in raziskave

  • Myoresearch – izobraževalni materiali in klinične smernice
  • Huang et al., Effects of mouth breathing on craniofacial development in children
  • Guilleminault et al., Sleep-disordered breathing and oral-facial development
  • Saccomanno et al., Orofacial myofunctional therapy in children

Če vas zanima več o miofunkcionalni terapiji ali razmišljate, ali vaš otrok morda diha na usta, ste vedno vabljeni k pogovoru.

 

Update cookies preferences