MOJ OTROK ŠE NE GOVORI – zakaj so prvi temelji komunikacije pomembnejši od prvih besed?

Ko starši pomislijo na razvoj govora, običajno najprej pomislijo na prvo besedo. Pogosto slišim vprašanja: “Kdaj bo spregovoril?”, “Ali je normalno, da pri dveh letih še ne govori?” ali “Ali naj še malo počakamo?”

V resnici pa se razvoj govora začne veliko prej, preden otrok izgovori svojo prvo besedo.

Prve besede so le vrh ledene gore. Pod njimi se več mesecev – oziroma že od rojstva – razvijajo številne komunikacijske spretnosti, ki predstavljajo temelj za kasnejši razvoj jezika, govora, socialnih odnosov in učenja.

 

Komunikacija se začne že ob rojstvu

Otrok se rodi pripravljen na komunikacijo. Že v prvih tednih življenja prepoznava glasove, obraze in intonacijo govora. Postopoma se začne odzivati na odraslega, ga opazovati, se nasmihati in z njim vzpostavljati prve “pogovore”, čeprav brez besed.

Razvoj zgodnje komunikacije poteka po stopnjah:

• odzivanje na glas in obraz odraslega,
• socialni nasmeh,
• vokalizacija,
• bebljanje,
• skupna pozornost,
• geste,
• razumevanje jezika,
• prve besede.

Vsaka od teh stopenj predstavlja pomemben razvojni mejnik. Če ena od njih izostaja, lahko to vpliva tudi na kasnejši razvoj govora.

 

Govor niso samo besede

Ena najpogostejših zmot je, da razvoj govora ocenjujemo zgolj po številu besed.

Veliko pomembnejše vprašanje je:

Kako otrok komunicira?

Logopedi pri zgodnji obravnavi opazujemo predvsem:

• ali otrok razume govor,
• ali vzpostavlja očesni stik,
• ali uporablja geste,
• ali deli pozornost z odraslim,
• ali želi komunicirati,
• ali posnema glasove in dejanja,
• kako se odziva na svoje ime.

Otrok lahko uporablja zelo malo besed, pa ima odlično razvite temelje komunikacije. Po drugi strani pa je lahko odsotnost teh zgodnjih komunikacijskih vedenj pomembnejši opozorilni znak kot samo število izgovorjenih besed.

 

Prvo leto življenja – obdobje najpomembnejših temeljev

V prvem letu življenja otrok običajno še ne govori, vendar se dogaja izjemno intenziven razvoj.

Med pomembnejše mejnike sodijo:

0–3 mesece

• jok kot način sporočanja potreb,
• umirjanje ob znanem glasu,
• socialni nasmeh,
• usmerjanje pogleda proti obrazu.

3–6 mesecev

• vokalizacija,
• odzivanje na govor,
• prvi “pogovori” z odraslim,
• izmenjava pogleda.

6–12 mesecev

• raznoliko bebljanje,
• odzivanje na ime,
• skupna pozornost,
• uporaba prvih gest,
• razumevanje vsakodnevnih besed.

Prav te zgodnje komunikacijske spretnosti raziskave prepoznavajo kot pomembne napovednike kasnejšega razvoja jezika.

Bebljanje ni zgolj igra z glasovi

Ko otrok začne ponavljati zloge, kot so ba-ba, da-da ali ma-ma, mnogi starši mislijo, da že govori.

V resnici gre za razvojno fazo, imenovano kanonično bebljanje, ki predstavlja pomembno pripravo na govor.

Med bebljanjem otrok:

• raziskuje glasove,
• uri gibanje govoril,
• posluša lastni glas,
• razvija povezavo med sluhom in govorom.

Raziskave kažejo, da je raznoliko bebljanje eden najboljših zgodnjih napovednikov razvoja prvih besed. Otroci, pri katerih se raznoliko bebljanje ne razvije do konca prvega leta, potrebujejo dodatno spremljanje.

Geste – prvi otrokov jezik

Še preden otrok govori, svoje želje, zanimanje in potrebe izraža z gestami.

Med pomembnejše sodijo:

• kazanje,
• mahanje,
• ploskanje,
• stegovanje rok,
• izmenjava pogleda med predmetom in odraslim.

Posebej pomembna je gesta kazanja, ki se običajno pojavi okoli 10.–12. meseca.

Ko otrok pokaže predmet in nato pogleda odraslega, ne želi zgolj predmeta. Želi z drugo osebo deliti svojo pozornost in zanimanje. Temu pravimo skupna pozornost, ki predstavlja eno najpomembnejših osnov za razvoj jezika.

Otroci, ki pogosteje uporabljajo geste, običajno kasneje razvijejo tudi bogatejši besedni zaklad.

Razumevanje vedno prehiteva govor

Starši pogosto ocenjujejo razvoj predvsem po tem, koliko otrok govori.

Vendar je razumevanje jezika skoraj vedno razvitejše od izražanja.

Otrok pogosto razume veliko več, kot zna povedati.

Zato je pomembno opazovati tudi:

• ali razume vsakodnevna navodila,
• ali prepozna znane predmete,
• ali razume svoje ime,
• ali sledi preprostim rutinam.

Dobro razumevanje predstavlja enega najpomembnejših temeljev za razvoj izražanja.

Prve besede niso pomembne zaradi izgovorjave

Kot prva beseda ne šteje vsak glas ali zlog.

Beseda postane prava beseda, ko ima:

• pomen,
• namen,
• dosledno uporabo.

Če otrok reče “mama” zgolj med igro z glasovi, to še ni prava beseda.

Če pa z besedo pokliče mamo ali želi njeno pozornost, je to že prava komunikacija.

 

Kdaj je smiselno poiskati nasvet logopeda?

Vsak otrok se razvija po svojem tempu, vendar obstajajo razvojni mejniki, pri katerih priporočamo strokovni posvet.

Smiselno je poiskati pomoč, če otrok:

• se ne odziva na zvok ali svoje ime,
• ne vzpostavlja očesnega stika,
• do konca prvega leta ne uporablja gest,
• ne razvije raznolikega bebljanja,
• do približno 18. meseca nima prvih besed,
• ne razume preprostih navodil,
• izgublja že osvojene komunikacijske spretnosti ali besede.

Danes vemo, da zgodnja obravnava pomembno izboljša razvojne izide. Zato pristop “počakajmo do tretjega leta” pogosto pomeni izgubljeno priložnost za zgodnjo podporo.

 

Starši imajo pri razvoju govora ključno vlogo

Razvoj jezika ne poteka le med logopedsko obravnavo.

Največ priložnosti za učenje nastane doma, med vsakodnevnimi dejavnostmi.

Otrok se jezika uči:

• med hranjenjem,
• med oblačenjem,
• pri kopanju,
• med skupno igro,
• med branjem,
• med vsakodnevnimi pogovori.

Ni pomembno, da ustvarjamo posebne “vaje”. Veliko pomembnejše je, da otroku sledimo, se z njim pogovarjamo, poimenujemo dogajanje, čakamo na njegov odziv in ustvarjamo prijetne komunikacijske trenutke.

Prav vsakodnevne interakcije predstavljajo najmočnejše okolje za razvoj govora in jezika.

 

Zaključek

Razvoj govora se ne začne s prvo besedo, temveč veliko prej – v očesnem stiku, skupni pozornosti, gestah, razumevanju in bebljanju.

Ko starši poznajo te zgodnje mejnike, lažje prepoznajo otrokov napredek, hkrati pa tudi pravočasno opazijo morebitna odstopanja. Zgodnje prepoznavanje težav in ustrezna podpora lahko pomembno vplivata na nadaljnji razvoj otroka.

 

Želite izvedeti, kako lahko razvoj govora spodbujate doma?

Če vas zanima, kako lahko v vsakdanjih situacijah – med igro, hranjenjem, oblačenjem, kopanjem ali branjem – na preprost in strokovno podprt način spodbujate razvoj govora in jezika, vas vabim k ogledu spletnega programa Moj otrok še ne govori.

Program je namenjen staršem otrok, ki govor še razvijajo ali pri katerih se pojavljajo prvi pomisleki glede razvoja komunikacije. V njem boste spoznali konkretne strategije, ki jih lahko takoj vključite v vsakdanje življenje in s tem ustvarite spodbudno komunikacijsko okolje za svojega otroka.

Program je na voljo na spletni strani Logopedskega ateljeja.

Literatura

American Academy of Pediatrics. (2020). Developmental Surveillance and Screening of Infants and Young Children.

Capone Singleton, N. (2018). Language Development: Foundations, Processes and Clinical Applications.

Fenson, L., Marchman, V. A., Thal, D. J., Dale, P. S., Reznick, J. S., & Bates, E. (2007). MacArthur-Bates Communicative Development Inventories (2nd ed.). Paul H. Brookes.

Kuhl, P. K. (2004). Early language acquisition: Cracking the speech code. Nature Reviews Neuroscience, 5(11), 831–843.

Paul, R., Norbury, C. F., & Gosse, C. (2018). Language Disorders from Infancy through Adolescence (5th ed.). Elsevier.

Rowe, M. L., & Snow, C. E. (2020). Analyzing input quality along three dimensions. Journal of Child Language, 47(1), 5–21.

Tamis-LeMonda, C. S., Kuchirko, Y., & Song, L. (2014). Why is infant language learning facilitated by parental responsiveness? Current Directions in Psychological Science, 23(2), 121–126.

Počitniški koledar - julij Počitniški koledar - avgust