ALI JE MOJ OTROK SAMO “POZEN GOVOREC” ALI GRE ZA GOVORNO-JEZIKOVNO MOTNJO?

Razvoj govora je ena najpogosteje opazovanih razvojnih nalog v zgodnjem otroštvu, zato starši hitro zaznajo, če otrok “ne govori toliko kot vrstniki”. A kdaj gre za povsem običajno razvojno variacijo – in kdaj za opozorilni znak govorno-jezikovne motnje?

Kaj je »pozen govorec«?

Pozen govorec je izraz za otroka, ki do 24. meseca še ne uporablja vsaj 50 besed in ne tvori dvobesednih povedi, vendar ima normalno razumevanje jezika, tipičen razvoj na drugih področjih in visoko motivacijo za komunikacijo.

Značilnosti poznega govorca:

ANAMNEZA:

  • Brez zapletov v nosečnosti ali porodu.
  • Normalen sluh.
  • Brez znakov nevroloških, senzoričnih ali vedenjskih motenj.
  • Ni družinske zgodovine jezikovnih motenj.

JEZIKOVNO RAZUMEVANJE:

  • Razume preprosta navodila (“prinesi copate”, “daj to mami”).
  • Sledi rutinskim dejavnostim (npr. prinašanje žlice pri hranjenju).
  • Razume osnovne koncepte (veliko/malo, gor/dol, ipd.).

KOMUNIKACIJA IN INTERAKCIJA:

  • Uporablja geste (kazanje, prikimavanje, mahanje indr.).
  • Išče pozornost, navezuje stik.
  • Kaže interes za igro, ljudi, slike in zvoke.

IGRA:

  • Prisotna je simbolna igra (hranjenje lutke, vožnja avtomobilčka).
  • Rad posnema.
  • Vključuje se v preproste socialne igre (lovljenje, skrivalnice).

Tak otrok je pogosto “pozen, a hiter dojemljivec” – njegova komunikacijska motivacija je visoka, razumevanje jezika je skladno s starostjo, in pogosto govorno eksplodira med 2. in 3. letom. Kljub temu pa strokovnjaki svetujejo spremljanje.

 

Kaj pa otrok z govorno-jezikovno motnjo?

Otrok z govorno-jezikovno motnjo pa ne kaže le govornega zaostanka, temveč ima lahko težave tudi z razumevanjem, pomnjenjem, pozornostjo, ter pogosto tudi z igro in socialnimi veščinami.

Značilnosti otroka z GJM (govorno-jezikovno motnjo):

ANAMNEZA:

  • Pogosta je družinska zgodovina jezikovnih motenj, disleksije, ADHD.
  • Lahko so prisotne razvojne težave že v zgodnjem obdobju (npr. motorični zaostanek).
  • Možni zapleti pri porodu ali dolgotrajna vnetja ušes.

JEZIKOVNO RAZUMEVANJE:

  • Težave s sledenjem večstopenjskim navodilom.
  • Manj razume abstraktne pojme.
  • Nezmožnost učenja novih besed brez večkratne ponovitve.

KOMUNIKACIJA IN INTERAKCIJA:

  • Redkeje uporablja geste.
  • Težave pri navezovanju stika ali vzdrževanju pogovora.
  • Pogoste frustracije zaradi nezmožnosti izražanja.

IGRA:

  • Omejena simbolna igra.
  • Ponavljajoča igra brez pravega namena (npr. vrtenje koles).
  • Manj sodelovanja z vrstniki.

 

 

 

Kako torej ločimo poznega govorca od otroka z motnjo?

Področje Pozni govorec GJM otrok
Besednjak do 2. leta

< 50 besed

 < 50 besed
Razumevanje V skladu s starostjo Pogosto šibko
Igra Simbolna, ustrezna starosti Ponavljajoča, manj simbolike
Geste Uporablja jih pogosto Redkeje
Komunikacijska želja Visoka, uporablja nadomestna sredstva Pogosto zmanjšana

 

 

Kdaj poiskati pomoč logopeda?

  • Otrok po 18. mesecu še ne uporablja besed.
  • Po 24. mesecu ima manj kot 50 besed in ne tvori dvo- ali večbesednih zvez.
  • Opažate težave z razumevanjem ali slušno pozornostjo.
  • Otrok se zdi neodziven na govor ali ima težave z igro.
  • Prisotna je družinska zgodovina govorno-jezikovnih motenj.
  • Težave ima pri ponavljanju glasov, zlogov in besed. Izgovarja jih po svoje.

Strokovnjaki priporočajo, da ne čakamo do 3. ali 4. leta, saj je prav obdobje med 18. in 36. mesecem najbolj ključno za razvoj možganskih poti, povezanih z govorom in jezikom.

 

Kaj lahko starši naredite doma?

  1. Poimenujte predmete in dogajanja. Bodite govorni spremljevalec otrokovih dejavnosti.
  2. Govorite počasi, jasno in preprosto. Uporabljajte enostavne povedi.
  3. Dajajte otroku čas. Po vprašanjih ali spodbudah počakajte vsaj 5 sekund.
  4. Posnemajte in razširjajte. Če otrok reče »avto«, vi dodajte: »Ja, rdeč avto vozi!«
  5. Berite skupaj. Knjige z velikimi slikami in enostavnim besedilom so odlične za učenje.

Zapisala: logopedinja Katja

VIRI:

  • Rescorla, L. (2011). Late Talkers: Do Good Predictors of Outcome Exist?
  • Zupančič, M. in Marjanovič Umek, L. (2011). Razvoj govora in jezika. Filozofska fakulteta UL.
  • Leonard, L. B. (2014). Children with Specific Language Impairment.
  • First Words Project – Florida State University: https://firstwordsproject.com
  • Smernice za zgodnje prepoznavanje SJM – Društvo logopedov Slovenije
Update cookies preferences